PGD Turiška vas

Zgodovina

Zamisli o ustanovitvi PDG Turiška vas oz. takrat »požarne brambe« segajo v daljno leto 1927. Ob božičnih praznikih – 26. decembra 1927 – so se pri Marovšeku v Turiški vasi zbrali vplivni krajani iz treh večjih naselij, Tomaške vasi, Golavabuke in Turiške vasi, ki so želeli ustanoviti požarno brambo za ožje in širše domače območje. V ta namen so popisali posameznike, ki bi bili pripravljeni sodelovati.
Žal so zainteresirani iz Tomaške vasi in Golavabuke sklenili ustanoviti svojo požarno brambo. Ker pa je bila požarna pomoč zlasti za kmete prepotrebna, so tudi v Turiški vasi ustanovili svojo požarno brambo, čeprav le z enajstimi ustanovnimi člani. Za dovoljenje so zaprosili takratno Banjsko upravo v Ljubljani, ki jim je še isto leto, torej 1928, izdala »dovoljenje za ustanovitev gasilske obrambe v Turiški vasi«, Občinska gasilska župa v Slovenj Gradcu pa jim je pripravila PRAVILA za ustanovitev in delovanje društva.
Jeseni 1928 so na slovesnem uradnem ustanovnem zboru, ki se ga je poleg povabljenih udeležilo še veliko krajanov, izbrali prvega predsednika Avgusta POGORELČNIKA in blagajnika Franca SLEPCA. Ob tej priliki je Marovšekova družina podarila namensko zemljišče ob reki Mislinji, na katerem so v letih 1928/29 s prostovoljnimi prispevki v materialu in delu postavili prvi leseni gasilski dom. Ob koncu leta 1929 so od sedanje PGD Muta kupili rabljeno ročno brizgalno in nekaj cevi, s čimer so bili dani pogoji za začetek humanega prostovoljnega gasilstva v primeru požarne nesreče. Gasilci so ob požarih in v primeru naravnih nesreč pomagali tako v domačem kraju kot tudi v sosednjih zaselkih. Alarmiranje je bilo z gasilskim rogom, ki je bil slišen precej daleč. Članstvo se je hitro večalo, saj so bili krajani Turiške vasi ter okoliških zaselkov in gasilci že od začetka eno.

 

Dobro desetletje do druge svetovne vojne je minilo v urejanju doma in okolice, pomoči bližnjim, vajah, tehničnih izboljšavah pri gašenju požarov, pridobivanju članstva in nakupu prvih preprostih uniform. V blagajni se je nabral lep kupček prostovoljnih prispevkov, ki so bili namenjeni uresničevanju gasilskih želja. Žal je izbruhnila vojna. Tajnik PGD Turiška vas, ki je član društva že več kot 60 let, je v svojem poročilu ob 70-letnici društva zapisal:
»Društvo je lepo napredovalo vse do leta 1941. Okupator je ob vdoru na naša tla oropal društveno blagajno, odnesel celoten arhiv in del inventarja. Tako je društvo vse do konca vojne životarilo, saj se je velik del članov aktivno vključil v narodnoosvobodilno borbo. Vojna nam je vzela osem aktivnih članov ...«

 

Dolgoletni tajnik društva, Maks Virtič, v krogu prijateljev gasilcev ob visokem življenjskem jubileju

 

Osvoboditev domovine in nje obnova je dala svežega poleta tudi članom gasilskega društva Turiška vas. V tem obdobju je dorasla mlajša generacija, ki se je ponosno včlanila v domače društvo in iz leta v leto ustanavljala nove desetine. Skrbeli so za izobraževanje kadra, na tekmovanjih desetin pa je bilo prikazano tako teoretično kot praktično znanje gasilskih veščin. Nabavili so rabljeno motorno brizgalno ROSENBAUER, gasilski voz s konjsko vprego, cevi in ostalo opremo ter električno sireno.
Da je bilo zadovoljstvo in ponos ob tekmovanjih še večje, je društvo 21. avgusta 1955 razvilo svoj prvi gasilski prapor. Na tem slavju so se porajale različne ideje, zamisli in želje, ki so potrebovale le dobre organizatorje, saj so bili krajani za svoje gasilstvo pripravljeni storiti marsikaj. Še v istem letu so pričeli z adaptacijo nekdanjega »frontnega kotička«, ki je stal na lokaciji današnjega gasilskega doma. 

 

V objektu so uredili orodišče, prostore za sestanke in družabno ter kulturno življenje krajanov

 

Prizadevanje takratnega vodstva je bilo usmerjeno v posodobitev strojnega parka in v zbiranje sredstev (večino s prispevki krajanov) za uresničitev potreb in želja društva za čimbolj učinkovito pomoč.
Leta 1966 so nabavili rabljeno terensko vozilo, ki ga je leta 1968 zaradi finančne pomoči OGZ Slovenj Gradec, ki ji je botrovala pridnost, zagnanost in doseženi uspehi društva, zamenjalo novo orodno vozilo IMV.

 

 

 

Za dostojno počastitev 45-ih let obstoja društva so poskrbeli s krstom nove motorne brizgalne ROSENBAUER. Z novo pridobljeno mehanizacijo so bili od leta 1972 dalje dani še boljši pogoji za delo operative ter reševanje privatnega in družbenega premoženja. V zimskem času, ko so imeli mladi gasilci malo več prostega časa, so se pripravljali na praznovanja in proslave, ki jih je prinašalo koledarsko leto. Ob takšnih priložnostih je bil prostor gasilskega doma nabito poln. Da so gasilci in krajani Turiške vasi eno, se je pokazalo tudi ob praznovanju 50-letnice. Za ta slovesni dan, 14. avgusta 1977, so zgledno prepleskali gasilski dom in uredili njegovo okolico. Tehnološki razvoj je pogojeval tudi potrebe po novi mehanizaciji in novih prostorih za shranjevanje le-te.
Zopet se je pričelo oz. nadaljevalo zbiranje sredstev s prispevki krajanov, zlasti v lesu, z raznimi donacijami, predvsem pa s skrbnim gospodarjenjem. Tako je bilo kupljeno terensko vozilo VAZ, leta 1984 pa je bilo predano svojemu namenu še orodno vozilo TAM 75-T.
Dotrajanost in prostorska stiska starega gasilskega doma sta botrovala sklepu o novogradnji večnamenskega doma, ki je bil sprejet na občnem zboru društva leta 1985. Še istega leta smo pričeli z gradnjo. Zopet se je izkazala požrtvovalnost in solidarnost krajanov ter prebivalcev celotnega požarnega okoliša, saj je bil dom zgrajen s prostovoljnim delom, delavci pa nikoli niso bili ne lačni ne žejni.

 

 

 

Gradnja novega gasilskega doma

 

Svečanosti ob 60 letnici so se odvijale pred nedograjenim domom

 

Vsi smo se zavedali, da dom ne bo namenjen le gasilski dejavnosti in bo služil tudi za potrebe prebivalcev. Svečana otvoritev je bila 23. julija 1988.

 

Po dveh letih predaha, je po sklepu občnega zbora zopet stekla akcija zbiranja denarja za nakup nove avtocisterne. Ker pa se je žal zataknilo pri najetju posojila, smo se odločili za nakup rabljene avtocisterne, ki jo je za simbolično ceno prodalo GD Slovenj Gradec. V obnovo smo vložili preko 1300 ur strokovnega prostovoljnega dela, da je 25 let stara avtocisterna »CIZA« ob svečani predaji 15. septembra 1991 izgledala skoraj kot nova.

 

Obnovljena 25 let stara cisterna – CIZA

V kongresnem obdobju 1992-1994 je bilo društvo dejavno na področju izobražavanja ter formiranju novih tekmovalnih in operativnih desetin, 24 naših članov pa se je XII. Kongresa gasilcev leta 1993 tudi udeležilo. V tem času je bilo obujeno praznovanje godu Sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, z gasilsko mašo in pogostitvijo na območju enega od gasilskih društev srednjega sektorja, ki je do danes postalo tradicionalno.

 

 

 

Blagoslov gasilcev in opreme ob praznovanju Florjanove nedelje pri cerkvi sv. Andreja na Brdah

 

Ob reševanju imetja ob požarih in naravnih nesrečah ter pomoči bližnjemu pa so člani društva vedno našli čas za vzdrževanje doma in opreme, urejanje okolice doma ter za izdelavo in obnovitev opreme za vrtne veselice.

 

Urejanje prostora za vrtne veselice

 

Leta 1995 smo z denarno pomočjo OGZ Slovenj Gradec staro motorno brizgalno zamenjali z novo ZIEGLER, ki jo je 22. julija blagoslovil domači nadžupnik g. Franc RATAJ.

 

Poveljnikov otvoritveni vžig

 

V letu 1996 smo v vse prostore gasilskega doma napeljali centralno ogrevanje in opravili manjša popravila ter se pričeli pripravljati na nov jubilej v delovanju društva. Ker so obletnice še bolj svečane, če jim dodamo kakšen značilen dogodek, smo se odločili, da ob 70-letnici razvijemo nov društveni prapor. Kupljen je bil z večjimi ali manjšimi prispevki donatorjev in prebivalcev požarnega rajona, kar dokazujejo spominski trakovi in preko 180 spominskih žebljičkov.

 

Razvitje novega gasilskega prapora ob 70 letnici društva

 

Požarni okoliš, ki je bil do nedavnega vaški, se je pričel spreminjati v območja z obrtniškimi delavnicami in manjšimi ali srednje velikimi podjetji z najrazličnejšimi dejavnostmi. Temu je bilo potrebno prirediti tudi opremo, sredstva in načine gašenja ob morebitnih nesrečah. Ker je bila stara »CIZA« res že veteranka in potrebna upokojitve, je stekla ponovna akcija zbiranja denarja za nakup nove avtocisterne.

 

Stara gasilska cisterna tik pred »upokojitvijo«

 

Osrednja tema na vseh sejah upravnega odbora in na številnih srečanjih s funkcionarji GZ Mislinjske doline ter Mestne občine Slovenj Gradec je bilo pridobivanje ponudb in izbiranje najprimernejšega tipa avtocisterne za naše potrebe in konfiguracijo terena. V letu 2002 se je poveljniku »uresničila največja želja«, kot mu je na občnem zboru istega leta zaželel g. dekan Franc RATAJ, saj smo v juniju iz mariborskega podjetja VARKAR pripeljali sodobno nadgrajeno gasilsko vozilo MAN GVC16/15 in ga 6. julija 2002 blagoslovili ter predali svojemu namenu.

 

Velika pridobitev za pomoč na višje ležečih delih požarnega rajona

 

To je bil tudi osrednji dogodek ob praznovanju 75-letnice obstoja društva.
Za novo gasilsko tehniko pa je potreben tudi strokovno usposobljen kader. Upravni odbor in operativa spodbujata mlade, da opravijo tečaj za izprašane gasilce, saj le s tako pridobljenim znanjem lahko sodelujejo pri varnem gašenju in reševanju. Vedno bolj pa so potrebna tudi posebna znanja, zato skrbimo, da posamezniki iz operativnih vrst pridobijo čimveč različnih specialnosti, skrbimo pa tudi za usposabljanje višjega strokovnega kadra in napredovanja.

 

»Gasilska« slika po opravljenih izpitih za čin izprašanega gasilca

 

Ves čas skrbimo tudi za gasilski podmladek.

 

Mladi po podelitvi pokalov na Občinskem tekmovanju 2007 s svojimi mentorji

 

Poseben ponos društva sta desetini veteranov in veterank. 
Desetina veteranov je bila ustanovljena že leta 1994 in je že v prvem letu delovanja dosegla uspehe. V letu 2005 se je veteranom pridružila še desetina veterank, kar je med desetinama sprožilo pravo tekmovalno mrzlico, saj je tudi ženska desetina zelo uspešna.